Developed by JoomVision.com

Šentanel - Turistična vas Šentanel - Turistična vas

Šentanel - Turistična vas Šentanel - Turistična vas
Developed by JoomVision.com

Dodatna ponudba

- Kolesarjenje

- Pohodnistvo, planinstvo

- Nabiranje gozdnih sadezev

- Obiski planinskih postojank

- Smucanje

- Drsanje

...

O kraju

PDFPrintE-mail

Šentanel je stara koroška, hribovska vas, ki leži na 700 metrih nadmorske višine. Nekateri viri navajajo, da je bila zaradi ugodne sončne lege naseljena že v 12.stol. Leži v spodnjem delu Mežiške doline, v severnem delu Slovenije.

Le nekaj 100m je dvignjena in nekaj kilometrov odmaknjena od pretiranega tempa bližnjih industrijskih mest, pa vendar so tu še doma neprecenljivi mir, toplina in domačnost.

Je vas s štirirazredno osnovno šolo, s cerkvijo in župniščem. Z dvema gostilnama, s trgovino in nekaj kmetijami. Okrog vasi je še več kmetij. Nekatere so oddaljene tudi po dve uri hoda.

V KS Šentanel spadata še zaselka Jamnica in Suh vrh. Vas je bila do konca zadnje svetovne vojne več ali manj odrezana od doline. Tudi zaradi tega dejstva je ohranila svojo krajevno značilnost.

Šentanel je bil do leta 1965 povezan z doline le z ozko kolovozno cesto. Leta 1965 so vas povezali z avtomobilsko cesto, kasneje pa še asfaltirali. Zdaj so se zveze z dolino zelo izboljšale, spreminja se zunanja podoba kraja, opuščajo se stari delovni in drugi običaji, ob naraščajoči motorizaciji pa se pospešuje tudi turizem.

Vas je danes dostopna z več strani: po asfaltirani cesti, ki se odcepi od glavne ceste Dravograd - Črna pri Štoparjevem mostu. Tu vstopite v pravljično dolino "šentanelske reke". Štoparjev most - železniški viadukt je bil zgrajen že v Franc - Jožefovih časih. Za tiste čase je bila to mogočna gradnja, vsa iz klesanega kamna. Kljubovala je kar trem prevratnim dobam. Vedno je bila zaminirana v zrak pa nikoli ni zletela. Pravijo, da je v njenih temeljih zakopanih na ducate trupel in ima za to čarobno moč.

Lahko pa se peljemo tudi po makadamski cesti z Raven čez Strojno ali s Prevalj na Breznico in Suhi vrh v Šentanel.

Če bi po tej dolini potovali nekaj desetletij prej, bi se srečali s celo verigo kmečkih mlinov. Šefarjev mlin, ki je moral odstopiti prostor novi cesti, Novakov, ki je imel stiskalnico za olje, nato Pludrov, ki je slovel po najboljši moki. Sosed mu je Polhov mlin, ki še edini stoji nedotaknjen in je posebnost svoje vrste med mlini, saj ima kar dve zgradbi, eno nad drugo. V eni so bile še stope, ki so phale ajdo, proso za jegliče. Kajžrov mlin se je sesedal že med drugo svetovno vojno, dočim je Zvonkov mlin še dolgo po vojni mlel Jamničarjem.

Jedro vasi se je razvilo pod župno cerkvijo sv. Danijela, od tod izhaja današnje ime kraja.

Če se povzpnemo na hribček nad vasjo imamo lep pogled na Podjuno, Uršljo goro, Peco in Obir.

Vas je strnjeno naselje, kmetije pa so raztresene po okoliških hribih. Vaški svet režejo majhni potoki v stranske hrbte, stekajo se v Šentanelsko Reko.

Nad vasjo stoji kapela, ki predstavlja kakovosten primer ljudskega stavbarstva, skupaj z lipami pa ponuja lep ambientalen spomenik, ki so jo postavili leta 1863 - 64, da bi imeli v njej mašo, dokler ne sezidajo cerkve. Patron je sv. Uršula in okoli nje so se spletle različne zgodbe. Ena od teh pravi, da je svetnica iskala prostor, da se odpočije na svoji dolgi poti po strmih bregeh. Za gostoljubje je zaprosila pri Gorniku. Ko pa ji je Gornik le to odrekel, ga je svetnica zaklela in mu zagrozila, da se bo njegova domačija pogreznila v zemljo. In res, kolovoz, ki je nekoč vodil mimo Gornikove domačije, je postajal iz leta v leto večjo brezno. Danes je kolovoz opuščen in zarasel, temačna globel pa spominja na pekel.

Pri Gorniku stoji Gornikov križ - kužno znamenje iz 16. stoletja. Naravna znamenitost je Marinova lipa sredi vasi z obsegom debla 400 cm, Kramolčeva lipa z obsegom 530 cm pa je podrta. Na njenem mestu sedaj stoji spomenik padlim, topla, a enostavna skulptura umetnika Adreja Grošlja, izrezana v ogromnem hrastovem deblu.

Sredi vasi je stara lesena, s šitlni krita Brusnikova hiša. Tu notri je še ohranjena stara dimna kuhinja - dimnica. Nihče ne ve, koliko je prav stara, le leseni križi nad podbojem vrat, ki so jih nabijali za tri kralje vsako leto, pričajo o njeni častitljivi starosti, saj so nekateri že popolnoma zaliti s smolo, ki jo je prinašal skozi stoletja smolen dim iz kuhinje.

Na Šentanelskem župnišču priča spominska plošča, da je tu župnikoval (1901-1906) pisatelj Franc Ksaver Meško. V nekdanji mežnariji pa je spominska soba bukovnika Blaža Mavrela, kronista Cirila Marin, vižarja ter zbiratelja slovenskih ljudskih pesmi in ustanovitelja pevskega zbora Šentanelski pavri, Luka Kramolca.

Na hribčku nad vasjo pa stoji mogočna šola zgrajena leta 1984. Posebnost šole je, da jo edino v Sloveniji krasijo balkoni. Samostojna dvorazrednica je bila že v drugi polovici 19. stoletja. Pouk je potekal v različnih stavbah. Že pred 1. svetovno vojno je imela podružnico na Strojni. Nato je tudi tam nastala dvorazrednica.

Nahajate se: Prva stran | O kraju